Moja zgodba
Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju!
Moja zgodba
Poslušate lahko dve pričevanji, ki so ju sodelavci Študijskega centra za narodno spravo posneli leta 2011 v Clevelandu, ob obisku pri tamkajšnjih Slovencih. Najprej je spregovoril Janez Žakelj, rojen leta 1941 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Spregovoril je o svojem očetu, mami in o posledicah, ki jih je zaradi partizanskega nasilja in Ozne utrpela njihova družina. Sledi še krajše pričevanje Viktorije Bajda Kolarič, rojene leta 1931 v Prebačevem pri Kranju!
Duhovna misel
Neki kmet bi moral gnati na sejem v nekaj kilometrov oddaljeno mesto večje število gosi in jih tam prodati. Edina cesta, ki je vodila ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. maj 2025 ob 05-ih
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Slovencem po svetu in domovini
Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz naših krajev
Poročali smo o prizadevanjih za povečanje sladkovodnih rib v prehrani, veliki potresni vaji na Goriškem, urbanem čebelarstvu v Mariboru, peti obletnici ljubljanskega nakupovalnega središča Aleja in skupni turistični promociji Bleda in Pirana.
Duhovna misel
Neki kmet bi moral gnati na sejem v nekaj kilometrov oddaljeno mesto večje število gosi in jih tam prodati. Edina cesta, ki je vodila ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.